torek, 27. marec 2018

PRVIČ NA DRAŽBI - INSAJDERSKE S COLLECTE

Kako izgleda dražba starin in predmetov pri nas, sem se spraševala že novembra, ko sem prvič kot bodoča sodelavka Antikvariata Glavan sodelovala pri pripravi dražbe; to soboto pa me je vprašanje črvičilo še nekoliko bolj, saj sem tokrat na Collecti prisostvovala kot odgovorna novopečena kolegica.
Proces priprave same dražbe se je začel že pred meseci z izborom dražbenih predmetov, ki je odvisen od trenutnega povpraševanja na tržišču zbirateljstva. Kaj to točno je, je težko reči, saj se trendi s časom in prostorom spreminjajo. Toliko sem do sedaj že izvedela.
Nabor predmetov na sobotni dražbi je bil zato pester; v večji meri so bili to razni tiski, knjige, pa tudi kakšni loti značk in umetniški predmeti. Sodelujoči so si dražbene predmete lahko ogledali eno uro pred dražbo, a je bilo zanimanje tako veliko, da so mnogi radovednost tešili že prej. Po tem, ko so vsi zainteresirani dobili svoje dražiteljske številke, se je dražba pričela. Draženje je potekalo neverjetno hitro; – in kot bi odsekal, je bilo vsega konec.


Nisem bila presenečena nad tem, da so bili prodani vsi Mustri, NSK gradivo, nekaj nostalgičnih slovenskih filmskih plakatov - Maja in vesoljček, vojni tisk - Na Sveti Gori pri Murovici (protipartizanski nemški plakat), Slovenski pionir, mesečna revija Arhitektura, Levstikov Krpan z opremo Lojzeta Perka, pa tudi športne zbirateljske kartice s Kopitarjevim in Dragićevim podpisom. Edino za Magic Johnsona se je izkazalo, da pri nas očitno ni tržišča- ali pa je bila izklicna cena, ki so jo postavili lastniki, nekoliko previsoka.
Cene so bile primerne slovenskim razmeram, vendar pa dražba ni bila zato čisto nič manj spektakularna kot tiste, ki sem jih prej spremljala preko spleta in televizije. Kot novinka težko potegnem zaključke o tem, v katere smeri vodijo sodobni zbirateljski tokovi. Vidim, da sta aktualna tako Muster kot Cankar ter predmeti, povezani z obema vojnama. Tu pa se moje ugotovitve bolj ali manj zaključijo. Vendar pa me tolaži dejstvo, da bom že pri naslednji dražbi lahko dodala še kakšno novo spoznanje.




Katarina Korenak

Foto: Jaka Prijatelj

sobota, 17. marec 2018



DETEKTIV IN DVA JANEZA


Ste že slišali za knjižno zbirko Detektiv iz začetka 60. let? Mi tudi ne, dokler nismo dobili zbirke v antikvariat in smo se ''po detektivsko'' lotili iskanja podatkov.

Gre za zbirko založbe DZS, ki je izhajala med leti 1961 in 1963. Bila je ravno to, kar pravi ime; detektivski romani najznamenitejših avtorjev tega žanra: Georgesa Simenona, Agathe Christie, Edgarja Wallaceja in drugih. V letu 1961 so zvezki izhajali mesečno, v letih 1962 in 1963 pa na štirinajst dni. 

Opremo knjižic je delal Janez Trpin, ki velja za enega izmed najpomembnejših slovenskih uporabnih grafikov. Uveljavil se je po 2. svetovni vojni predvsem kot oblikovalec turističnih in športnih plakatov, ki se odlikujejo po specifičnih harmoničnih barvnih kombinacijah in hkrati odražajo oblikovalske smernice tistega časa. Za knjižno zbirko Detektiv je tako oblikoval dvajset platnic, ki so tipično 'trpinovske', tako po barvi kot po figuraliki. Navdihuje jih Pop art in sočasna stripovska scena.


Sredi leta 1962 pa je opremljanje platnic prevzel Janez Bernik, ravno tako eden izmed najvidnejših slovenskih slikarjev in grafikov, ki je veliko razstavljal tako pri nas kot v tujini, ter za svoje delo prejel mnogo nagrad; med drugim tudi Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Njegov opus namreč zajema širok spekter likovne umetnosti. 

Za zbirko Detektiv se je odločil uporabiti popolnoma drugačen slog, kot je bil Trpinov poprej. Večino figuralike so zamenjale abstraktne barvne ploskve, največkrat v kontrastu s črno ali belo, v katere pa je vpeljal tu in tam kakšno besedo ali črko. Temu pravimo tudi eksistencialistična figuralika in gre za enega izmed pomembnih likovnih tokov povojnih let.


Knjižna zbirka Detektiv je tako sama po sebi odličen dokaz o bogati povojni likovni in grafični dejavnosti, ki se kaže predvsem v različnih tokovih umetniške dejavnosti in v kvaliteti grafičnega ustvarjanja 60. let na slovenskem.



Katarina Korenak
Viri: