Pred dobrimi desetimi dnevi je bil Trubarjev antikvariat odlikovan z
medaljo za zasluge, ki jo je podelil predsednik Republike Slovenije Borut
Pahor.
V zahvali je govornica, Stanka Golob, izpostavila, da so za to odlikovanje
zaslužni vsi, ki so v antikvariatu delali. Zato sem se odločil, da dam tem »vsem«
imena. Obenem pa naj bo to še en moj prispevek k zgodovini tega antikvariata.
Trubarjev antikvariat sem začel spoznavati že kot otrok,
ko sem prišel kdaj z očetom v službo. Tam je bil resni gospod Štefan Tausig, upokojeni prvi vodja antikvariata in še
danes nedosegljivi strokovni idol. S seboj je imel vedno psa. To je bil pudelj
Andi. Kasneje sem izvedel, da je pred Andijem imel več psov in vsak je hodil z
njim v službo. No, pes verjetno ni zaslužen za takratno zelo uspešno delovanje
Trubarjevega antikvariata. Vseeno, zdaj ima ime.
Potem je bil tam takratni šef, Marjan Podgoršek, v
pisarni in trgovini je delala gospa Mara Velušček. Bila je na videz stroga in
spomnim se, da je običajno imela na sebi delovno haljo. Za pultom je
bila Erika Gorenc. Vedno nasmejana in prijazna. Po ustnem izročilu
obiskovalcev, sam pa se je ne spomnim, je delala tudi Jožica Babšek. Moj oče,
Matjaž, je bil povsod po malem. Predvsem pa sta ga Tausig in Podgoršek učila
obrti in mu odstirala antikvarne skrivnosti.
V Trubarjevem antikvariatu so od sredine sedemdesetih
gostili Jesenske serenade. Atrij antikvariata so vsako jesen za teden dni
napolnili glasbeni dogodki s kopico znanih izvajalcev. Vendar to niso bili edini dogodki, kjer so polnoštevilno
sodelovali vsi zaposleni v antikvariatu. Atrij in tudi antikvariat sta bila prizorišči različnih
drugih koncertov, knjižnih predstavitev, pesniških in literarnih večerov,
likovnih razstav, potopisnih in strokovnih predavanj, intervjujev in snemanj za
različne televizijske in radijske postaje.
Od sredine osemdesetih sem antikvariat spoznaval bolje,
saj sem se tam ustavil vsak dan na poti iz šole. Antikvariat je takrat vodila Stanka
Golob, Erika je bila že v pisarni, v trgovini umirjeni in umetniško navdahnjeni
Gorazd Majaron, nekaj časa je bila tam še pripravnica Lucija Sumrak ter
zgovorna Lilijana Mestinšek. Kasneje jo je nadomestila Lidija Bučar. Matjaž pa
je bil glavni cenilec knjig. Spomnim se tudi nekaterih kurirjev, ki so delali
kot dostavljavci pošte in knjig: Ivo, Rajko, Emin. V tem času se je rodila tudi
zamisel, da bi antikvariat imel svojo striparnico, a do uresničitve ni prišlo.
Po mojem prihodu iz vojske leta 1989, smo skupaj ponovno
obudili potujoči antikvariat. Z rumenim kombijem sem obiskoval kraje po
Sloveniji in ponujal stare in rabljene knjige.
Leta 1991 so začeli s prvim poletnim bazarjem knjig. Na
njem je najprej delal moj brat Vid, potem še Dare Zatler, Iztok Markoja in
Mitja Glavan, kasneje pa še množica študentov.
Poletni bazar se je spremenil v zimskega in tako je
Trubarjev antikvariat dobil dodatne prodajne prostore v prvem nadstropju. Sčasoma
smo bazar par poletnih dni potegnili pozno v noč in tako je nastal »Nočni čuk«.
V trgovini je v poletnih mesecih sodelovalo veliko
dijakov in študentov. Med njimi se spomnim Nine Poniž, Katje Parazajda, Bilke
Demšar, Lučke Lesjak, Andreja Ranta ml., Petra Slane, Gorenc Katje in Gašperja,
pa seveda je bil še kdo, a so imena izpuhtela.
Marca 1992 sem začel uradno delati v Trubarjevem
antikvariatu. Takrat je gospod Podgoršek še vedno prišel vsako jutro in
pogledal, če so kakšne posebne knjige za cenitev. Prebral je Delo, popil kavo
in malo pokramljal. Še vedno se ga je držalo ime "Šef", čeprav je
bila takrat vodja Stanka Golob. Gorazd je še "držal" popoldansko
izmeno ter ocenjeval mlajše gradivo, Erika je bila zadolžena za evidence, moj
oče pa je že imel najvišji strokovni naziv – antikvar. V zadnjem skladišču je preučeval
ter ocenjeval starejše in redko gradivo.
Joj, še nekoga ne smem pozabiti: za red in čistočo v
antikvariatu je skrbela vestna snažilka Milka Zver.
Po Erikini upokojitvi je na mesto prodajalke prišla vedno
nasmejana Vesna Orel in takrat nas je bilo v antikvariatu zaposlenih pet.
Po odhodu Matjaža Glavana v pokoj, je bil na novo
zaposlen Iztok Markoja, sam pa sem postal antikvar.
Po mojem odhodu leta 2003, je bila v antikvariatu zaposlena
še Bilka Demšar. Kmalu je odšla na porodniško in kasneje v drugo
poslovalnico, Iztok pa tudi ni bil več zaposlen v antikvariatu.
Ko se je bližal čas upokojitve Stanki Golob, so zaposlili
Anamarijo Babić, ki je kasneje tudi prevzela vodenje antikvariata. Med njenim
porodniškim dopustom jo je nadomeščal Andrej Drča, ki je dobro leto tudi uradno
vodil antikvariat.
Sedaj sta v antikvariatu zaposlena le Anamarija in
Gorazd. Stanka pa tako ali tako ne more brez knjig in je po običaju »obvezno
prisotna«.
Upam, da sem se vsaj približno spomnil vseh in če se še
kdo spomni koga, naj me opomni.
Čestitke Trubarjevemu antikvariatu!
Rok Glavan