Antikvariat je trgovina z nostalgijo

Smo antikvariat Glavan. Rok, Katarina, Tjaša in pišemo blog. Zakaj?

Ker antikvariat ni zgolj odkup in prodaja starih oziroma rabljenih knjig in drugih tiskov, kot morda izgleda na prvi pogled. Ker so antikvariat tudi (ali predvsem) spomini, pripovedi, zapisane zgodbe, na film ali kako drugače ujeti trenutki, pozabljeni zapisi, anekdote, trenutki nostalgije. Antikvariat so zgodbe, ki jih krojita čas in življenje. Na nas je, da jih zapišemo in delimo. Zavedamo se, da preveč stvari in besed ostane nezapisanih ali celo neizrečenih. Še več jih ostane neraziskanih in za vedno izgubljenih. Kar ni nujno vedno slabo, pa vendar...

Antikvariat tudi niso le knjigarne, kjer so naprodaj stare knjige. To je "posvečen prostor", kjer se zbirajo ljudje, ki tudi takrat, ko nimajo namena zapravljati, pridejo in pogledajo kdo je tu, kaj dela in kaj je novega na policah. Pri čemer je "novo" vedno staro. 

Ena izmed nalog zaposlenih v antikvariatu je skrb za dediščino. Ne zato, ker se spodobi in je pravično, temveč zato, ker to želimo in se nam zdi prav. V našem interesu je, da stvari krožijo med ljudmi, da ljudje spoznajo in poznajo. 

Police pri nas so polne starih knjig. Tu je njihov posebni vonj (ki ga kmalu ne zaznavaš več), spoznanje, da so te knjige nekoč nekomu, ki ga morda niti ni več med nami, že pripadale. In še nekomu pred njim in tako nazaj, kar pričajo raznovrstne oznake v knjigah - z nespretno ali elegantno roko napisano ime, priimek ali leto, ki ga je kasneje nekdo prečrtal in se podpisal po svoje. V nekaterih knjigah je razkošen ex libris, grb, motto v latinščini, podčrtane besede, duhovite opazke na robu teksta. Pri nekaterih knjigah se vidi, da so nekomu očitno pustile grenak priokus in spodbudile željo po čokoladi; spet ob drugih je bila potrebna skodelica kave; dobra kuharska knjiga ne more preživeti brez madeža. Po knjigi lahko tudi sklepamo oziroma s precejšnjo gotovostjo zatrdimo ali je bil njen lastnik kadilec ali ne. Med knjižnimi listi najden posušen in stisnjen cvetni list nam odkriva neznano ljubezen; pozabljeni lističi, računi, sporočilca izven svojega časa in prostora nam lahko govorijo svojo zgodbo. Priznajmo, e-knjige nimajo tega čara :).  

Antikvar torej ni samo prodajalec temveč tudi detektiv, mešetar, potnik, nosač. Spomnite se na film Romana Polanskega, Deveta vrata (The Ninth gate), v katerem Johnny Depp igra antikvarja v lovu na knjigo. V enem izmed kadrov ga poimenujejo "knjižni detektiv", kolega antikvar pa ga celo primerja z mrhovinarjem, jastrebom in roparico. Depp ga mirno vpraša: "Ali morda obstaja kdo, ki to ni v našem poslu?" Pač, tudi to je del poklica.

Se pa kljub vsemu zavedamo, da je včasih nujno potrebno ujeti korak s časom, slediti modernim trendom, se prilagajati in svoje delo kdaj tudi podrediti svetovnemu spletu in računalnikom. Pa čeprav smo s pisanjem bloga morda vseeno že malo za časom, je bolje pozno, kot nikoli! :) Navkljub vsej digitalizaciji pa je naša želja, da zapisano v spletnem dnevniku spravimo tudi na papir, v »klasično« obliko dnevnika, v časopis Antikvarni Novičar. Konec koncev smo antikvariat, katerega glavnina zanimanja so stari tiski oz. vse, kar je na papirju. Želimo si, da Antikvarni Novičar obstane izven kiberprostora, v realnem (?) svetu, da se vmes tudi izgubi in je čez mnogo let najden izven svojega časa in prostora - da mu bo nek drug antikvar v prihodnosti iskal smisel in pomen. Da kroži ;)

Materiala in idej za pisanje je veliko. Naša področja zanimanja so raznolika, zato bomo skušali blog narediti čimbolj zanimiv in berljiv. Dajali bomo nasvete, izdali kakšno malo skrivnost in zanimivost našega poklica. Predvsem pa se bomo trudili razbijati stereotipe o antikvariatih in dolgočasnosti našega dela. Prepričali vas bomo, da so stare knjige novi "must have", če hočeš biti "in".

In kdo smo? 

Rok Glavan
je antikvar in vodja antikvariata, univ. diplomirani kulturolog, ki že od leta 1992 dela na tem področju. Ker je bil že njegov oče antikvar, mu je bila knjiga položena tako rekoč v zibko. Bil je prvi pobudnik dražb starih knjig, tiskov in razglednic v Sloveniji. Od leta 2004 je zapriseženi sodni cenilec in izvedenec za stare knjige in tiske pri Ministrstvu za pravosodje RS. Rad raziskuje in razmišlja o knjižnih zgodbah. Njegov najbolj priljubljen citat je: Antikvariat je trgovina z nostalgijo. 

Katarina Glavan Batagelj
skrbi za galerijo starih knjig in tiskov. Kustodinja, magistrica arheologije, ki je arheološka obdobja oplemenitila z zgodovinskimi tiskanimi pisnimi viri. Skrbi za pripravo katalogov, oblikovanje in postavitev razstav ter za predstavitve na strokovnih sejmih. 

Tjaša Obrulek
se je antikvariatu pridružila pred dobrim letom (2014) in skrbi predvsem za delo v trgovini, pomaga pri pripravi katalogov, na sejmih in dražbah. Poskrbi za fotografsko gradivo, preko spletnih kanalov obvešča o dogodkih, o recenzijah dogodkov, o pojavljanju antikvariata v medijih, o novostih v trgovini itd. Po izobrazbi je uni.dipl. etnologinja in kulturna antropologinja, njeno področje zanimanja pa poleg slovenske etnologije sega daleč preko naših meja. Njeno pisanje na tem blogu bo zato največkrat takšno in drugačno popotovanje.

Vsi ostali...

Brez obiskovalcev, zvestih strank, raziskovalcev, zbiralcev, nostalgikov, čajčkarjev, tistih, ki jih prinese luna, takšnih in drugačnih posebnežev, brez vsakega in posameznega tega antikvariata ne bi bilo. V goste na blogu bomo zato povabili oziroma bili odprti za predloge vseh, ki bi želeli napisati prispevek s svojega področja zanimanja ali podeliti kakšno zanimivo zgodbo iz svojega ali svojih prednikov življenja.

Oto Šolc: Balada o antikvariatih

Ta sladki vonj povsod, zanos in moč,

ljudi začutiš mnoge, ki nekoč

pisali knjige so in v davnih časih

z njimi svojo so delili žalost.

Ta sladki vonj povsod, zanos in moč,

ki dviga nas igraje v mladost,

otožnost zdaj se v nas oglasi,

kot kadar pišemo tja dolgo v noč,

ko zunaj blisk in dež mogočno bije,

v samoto sobe pa se mir razlije,

ko sam ne veš, če žalost veje ti iz knjige

ali pa iz grenke pritajene brige.

Takrat uhajajo nam misli naše zlate

tja med stare knjige, v antikvariate.

(prevod Peter Kuhar)