Trubarjev antikvariat

Pred dobrimi desetimi dnevi je bil Trubarjev antikvariat odlikovan z medaljo za zasluge, ki jo je podelil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.

V zahvali je govornica, Stanka Golob, izpostavila, da so za to odlikovanje zaslužni vsi, ki so v antikvariatu delali. Zato sem se odločil, da dam tem »vsem« imena. Obenem pa naj bo to še en moj prispevek k zgodovini tega antikvariata.

Trubarjev antikvariat sem začel spoznavati že kot otrok, ko sem prišel kdaj z očetom v službo. Tam je bil resni gospod Štefan Tausig, upokojeni prvi vodja antikvariata in še danes nedosegljivi strokovni idol. S seboj je imel vedno psa. To je bil pudelj Andi. Kasneje sem izvedel, da je pred Andijem imel več psov in vsak je hodil z njim v službo. No, pes verjetno ni zaslužen za takratno zelo uspešno delovanje Trubarjevega antikvariata. Vseeno, zdaj ima ime.

Potem je bil tam takratni šef, Marjan Podgoršek, v pisarni in trgovini je delala gospa Mara Velušček. Bila je na videz stroga in spomnim se, da je običajno imela na sebi delovno haljo. Za pultom je bila Erika Gorenc. Vedno nasmejana in prijazna. Po ustnem izročilu obiskovalcev, sam pa se je ne spomnim, je delala tudi Jožica Babšek. Moj oče, Matjaž, je bil povsod po malem. Predvsem pa sta ga Tausig in Podgoršek učila obrti in mu odstirala antikvarne skrivnosti. 

V Trubarjevem antikvariatu so od sredine sedemdesetih gostili Jesenske serenade. Atrij antikvariata so vsako jesen za teden dni napolnili glasbeni dogodki s kopico znanih izvajalcev. Vendar to niso bili edini dogodki, kjer so polnoštevilno sodelovali vsi zaposleni v antikvariatu. Atrij in tudi antikvariat sta bila prizorišči različnih drugih koncertov, knjižnih predstavitev, pesniških in literarnih večerov, likovnih razstav, potopisnih in strokovnih predavanj, intervjujev in snemanj za različne televizijske in radijske postaje.

Od sredine osemdesetih sem antikvariat spoznaval bolje, saj sem se tam ustavil vsak dan na poti iz šole. Antikvariat je takrat vodila Stanka Golob, Erika je bila že v pisarni, v trgovini umirjeni in umetniško navdahnjeni Gorazd Majaron, nekaj časa je bila tam še pripravnica Lucija Sumrak ter zgovorna Lilijana Mestinšek. Kasneje jo je nadomestila Lidija Bučar. Matjaž pa je bil glavni cenilec knjig. Spomnim se tudi nekaterih kurirjev, ki so delali kot dostavljavci pošte in knjig: Ivo, Rajko, Emin. V tem času se je rodila tudi zamisel, da bi antikvariat imel svojo striparnico, a do uresničitve ni prišlo. 

Po mojem prihodu iz vojske leta 1989, smo skupaj ponovno obudili potujoči antikvariat. Z rumenim kombijem sem obiskoval kraje po Sloveniji in ponujal stare in rabljene knjige.

Leta 1991 so začeli s prvim poletnim bazarjem knjig. Na njem je najprej delal moj brat Vid, potem še Dare Zatler, Iztok Markoja in Mitja Glavan, kasneje pa še množica študentov.

Poletni bazar se je spremenil v zimskega in tako je Trubarjev antikvariat dobil dodatne prodajne prostore v prvem nadstropju. Sčasoma smo bazar par poletnih dni potegnili pozno v noč in tako je nastal »Nočni čuk«.

 

V trgovini je v poletnih mesecih sodelovalo veliko dijakov in študentov. Med njimi se spomnim Nine Poniž, Katje Parazajda, Bilke Demšar, Lučke Lesjak, Andreja Ranta ml., Petra Slane, Gorenc Katje in Gašperja, pa seveda je bil še kdo, a so imena izpuhtela.

Marca 1992 sem začel uradno delati v Trubarjevem antikvariatu. Takrat je gospod Podgoršek še vedno prišel vsako jutro in pogledal, če so kakšne posebne knjige za cenitev. Prebral je Delo, popil kavo in malo pokramljal. Še vedno se ga je držalo ime "Šef", čeprav je bila takrat vodja Stanka Golob. Gorazd je še "držal" popoldansko izmeno ter ocenjeval mlajše gradivo, Erika je bila zadolžena za evidence, moj oče pa je že imel najvišji strokovni naziv – antikvar. V zadnjem skladišču je preučeval ter ocenjeval starejše in redko gradivo.

Joj, še nekoga ne smem pozabiti: za red in čistočo v antikvariatu je skrbela vestna snažilka Milka Zver.

Po Erikini upokojitvi je na mesto prodajalke prišla vedno nasmejana Vesna Orel in takrat nas je bilo v antikvariatu zaposlenih pet.

Po odhodu Matjaža Glavana v pokoj, je bil na novo zaposlen Iztok Markoja, sam pa sem postal antikvar.

Po mojem odhodu leta 2003, je bila v antikvariatu zaposlena še Bilka Demšar. Kmalu je odšla na porodniško in kasneje v drugo poslovalnico, Iztok pa tudi ni bil več zaposlen v antikvariatu.

Ko se je bližal čas upokojitve Stanki Golob, so zaposlili Anamarijo Babić, ki je kasneje tudi prevzela vodenje antikvariata. Med njenim porodniškim dopustom jo je nadomeščal Andrej Drča, ki je dobro leto tudi uradno vodil antikvariat.

Sedaj sta v antikvariatu zaposlena le Anamarija in Gorazd. Stanka pa tako ali tako ne more brez knjig in je po običaju »obvezno prisotna«.

Upam, da sem se vsaj približno spomnil vseh in če se še kdo spomni koga, naj me opomni.

 

Čestitke Trubarjevemu antikvariatu!

Rok Glavan